
Hoditi
po vodo,
k izviru.
Hoditi
to rakovo pot
k izvirnemu
grehu.
Poplesavati,
poskakovati,
drseti,
nikoli šepati,
klecati.
Se na ves glas,
ves čas,
poredno
smejati.
Na srečo do izvirne vode nimam dolge poti...
Ko sem duhovnika vprašal kaj je "izvirni greh"
mi ni znal kaj prepričljivega povedati. Jaz
sem rekel, da sem s kršitvijo prepovedi
naj ne jem od drevesa spoznanj
pridobil svobodno voljo.
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: fionapanmor
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!