
Na Homu rase rož'ca,
izpod mahnatih skalin,
dih mladosti ti povrne,
ta dehteči korček sinj …
Otavnik naju zanese
skoz zelenilo krinolin,
po stezicah v brezpotje
neobljudenih stečin …
Mavža tihota se v rosici,
cvrká korak v trnji brin,
i kaj bilo bi ti nevolje,
kod ni zavest' se bolečin …
Že se vršni plan odpira,
Hom prižema se plavin,
narava pražnje je odeta,
šepeče 'zabljeni spomin …
Nama odkrila je ta pota,
dih ljubezni čud planin,
cveta v srcih dolga leta:
kedaj ovene v kamnin'?
Obujanje besed na prepadu trenutka.6
Me veseli tvoj pomenljiv odziv, Matjaž.
Prijazen pozdrav,
Sašo
Iskrena ti hvala za tvoje prijazno mnenje, pesnica tolminka!
S pozdravom,
Sašo
Pesem, kjer najdemo nekatere pozabljene besede in poetično pripoved ...
Temu se po najboljši volji težko odrečem, kajti te stare, onemogle starice me vedno znova "pokličejo", da ji vdahnem še nekoliko žitja ... Hvala, Nada, za to tvojo ugotovitev!
Z lepim pozdravom,
Sašo
Upam, da bo še dolgo cvetela ... Hvala ti, Caki!
Prijazen pozdrav,
Sašo
Sašo lepo pozdravljen
Moram ti priznati da je tvoja
Pesem naravnost čudovita.
Želim ti lepi dan
Irena
Hvala ti, Irena, za tako vele častno pohvalo!
Naj te pocrklja poletni večer!
Sašo
Ima, ima, seveda ... Hvala ti, Marija za prijazen odziv!
Z lepim pozdravom,
Sašo
Čestitke k arhaični pesmi, ki oživlja daljne spomine tudi z moje strani,
lp, Ana
Hvala, urednica Ana, za postanek in ovrednotenje te pesmi, s katere veje nemalo spominov in nostalgije; in kot praviš, to me še posebej veseli, se tudi tebe dotaknejo ...
Prijeten dan ti želim,
Sašo
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: Sašo Zorc Florjanski
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!