
Če bi na list papirja narisal svet,
bi na veter po vsej verjetnosti pozabil.
Vem,
da
lišajev zagotovo ne bi pripel na stare jelke,
ampak bi si iz daljave v visoki praproti zamišljal,
da imajo na lubju naslonjene
kostanjeve oči.
Ničesar ne bi vzel s sabo.
Po končanem delu
bi vse barve pustil odležati na žgoči pripeki,
pomisleke
pa bi ohranil brezbarvne.
Tako ustvarja umetnik iz svojega globokega pogleda; vsega hkrati pa se ne da povedati.
Tudi mene se je pesem dotaknila, zlasti njen zaključek ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Jernej Jager
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!