Poletni mrak nas vse je zvabil,

tja na klanec sred' vasi,

tam v gruče smo se zbrali,

da skupaj, v družbi bi bili.

Otroške igre, smeh, vreščanje,

odmevalo je vsepovsod,

med hišami, okrog vogalov,

smo se podili dolgo v noč.

Vsi travniki bili so naši,

tja vedno radi smo zašli,

kaj vse smo tam počeli,

idej nam zmanjkalo res ni!

Skovikanje in bleda luna,

poletna noč je imela čar,

čarobnost v zraku je visela,

v tistih dnevih, kot nikdar ...

Počitnice bile so krasne,

imeli malo smo a vse,

domišljijo, ustvarjalnost,

dolgočasja ni poznal nihče.

tolminka