
Meglena sivina
drži se gora,
nad oblaki je sonce,
ne vidimo ga.
Deževno poletje,
prveč je mokró,
vlaga in plesen,
vse postaja gniló.
Oh, ti letni časi
niso več pravi,
deževje in suša,
ekstremi v naravi!
Rastline ne morejo
prav zaživeti,
ne zacveteti
in ne dozoreti ...
Kje so blagoslovi
za vsa naša dela,
kje naše molitve,
da bi zemlja rodila?
Nekdaj vsem sveto
bilo je pravilo,
da za letino dobro,
se Boga je prosilo.
Čemu je tako? Le kdo bi vedel?
Nekoč so v vsaki stvari videli tudi duhovno plat ...
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: tolminka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!