Videl sem jih,

čeprav mi nihče ni verjel.

Slišal sem jih,

čeprav je bil le nekdo,

ki je ihtel.

Hotel sem pozabiti na globočino svetlobe,

da bi prišel do začetka,

do vode in napojene gobe.

Tudi vode je zmanjkalo,

tudi ljudstvo se je razkropilo,

ostala sva le jaz

in Cilit "čistilo"

Kam sem ga dal,

ne bo jasno mi nikoli,

mogoče tistim papigam,

razžrtim od soli.

Jasno je, da rabim še nekaj časa,

jasno je, da bo izumrla tista rasa,

brez kljunov baje da se ne da,

a to veva le midva.

Čez čas stroj bo ropotal,

čez čas ti zopet roko bom podal,

v dlan ti stisnem groša dva,

naj papiga sedi na zastavi,

.......plapola.

Na Svoji Poti