
V kotu sobe
celo noč pretepaš temo,
nato pa jo z jutrom
nosiš v sebi
kot ujetnico samote.
Ne čutiš,
kako ti z ostrimi nohti
lupi lubje s tvojih pljuč,
medtem ko jo hraniš
s svojim lastnim dihom?
Premraženo
jo pokriješ
s tankimi
sencami spominov.
Nagačiš jo
z luščinami
neizrečenih besed,
da zapolniš
praznine
med vrsticami
te pesmi.
občudujem!
"Nagačiš jo
z luščinamiBogat preplet besed, ki želi zapolniti praznino z mislimi! Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Legy
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!