(DO)KONČNOST
Ljubke balerine mladosti
na odru jutranjih trav
čakajo vabilo na ples.
V vetru pomladi
z lahkotnimi pogledi
lovijo utrinke življenja,
svobode, pričakovanj, brstenja.
Zapletene v pajčevine vsakdana,
obstanejo v brezčasju minevanja.
V hrepeneče poželenje ovite,
nedostopne, skrite, neizživete
se prebijajo skozi vročino skrbi
za družino v družbi preživetja.
Dokler se neizpolnjene,
v zgubano jesen ne začno odpirati,
zapozneli cvetovi obžalovanj,
ki ne morejo več dozoreti v srečo.
Skozi rešeto žarkov večera
pronicajo kapljice hotenj,
iz počasi umirajočih zalednelih spominov,
preko sivine pozabe,
v nezavedno noč ...
... dokler prgišče neizživetih sanj,
ne postane pogorišče obžalovanj.
Mladostni optimizem, ki se izresni nekje tam ... med travami, cvetjem in jesenjo.
Lepa pesem.
Hvala Maša.
Tako kot narava se tudi človek skozi obdobja življenja spreminja. Vse kar se rodi tudi umre. Na to, kako med obema mejnikoma živi, pa poleg njegovih odločitev vpliva še mnogo dejavnikov.
Lp. Olga
Pesem pritegne, čeprav začne nagovor čisto preveč "ljubko". Ker pa ponavadi v (do)končnosti ni kakšne ljubkosti, sem besedo sprejel za protiutež, torej "sladka lahkotnost", ki "obteži" pesem - in sam pesniški izraz, prav s tem, tudi zagreni. Če je bil to namen, ne vem. Sicer pa je vsaka objavljena pesem prepuščena tudi bralcu in s tem njegovi domišljiji, ker pri prebiranju vsakdo odpre tudi lastno perspektivo iz zaledenelih spominov. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Hvala za podčrtanko.
Večinoma je ob rojstvu nečesa novega, svežega prisotna ljubkost, vznesenost, nov začetek. A je hkrati tudi prvi korak, ki nas preko (ne)izpolnjenih hrepenenj in želja vedno neizbežno pelje h koncu.
Res je vsak bralec svoj svet v katerem se odpirajo svojevrstne perspektive doživljanja enake vsebine.
Pozdravček Olga
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: olgasem
- 18. 04. 2025 ob 07:46
- Prebrano 248 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 165.7