Ob starem hrastu posejano seme,
med gorami, na jasi z mahom obdani.
Žarki božajo žamet smaragdni
v toplini vladarjev neba, v meglici.

Pomladni dih zemlje odpira vse struge,
stkane v rjavi plasti globine,
ko puhasti lončki točijo solze,
zmožne bolezni, strahu in vstajenja.

Ob starem hrastu kali seme,
med gorami, na jasi z mahom obdani.
Vzpenja se višje v svetle puščave,
v melodijah vetra raste in ganja.

Zadnji sončni žarek se v temo spreminja,
iskrive lučke s krili lebdijo
v lepoti zvena slapu prepeva,
kjer voda po strugi poganja vejevje.

Ko zadnja kaplja izgine v listju,
tema v sončni dan uveleva.

Ob starem hrastu cvetlica se vzpenja,
med gorami, na jasi z mahom obdani.
Z lepoto v laticah vabi čebele
ob vonju medu, ljubezni, veselja.

Lana