Pogrinjanje
Skozi letne čase sva se preobjedla.
Ni več sladostrastja, le v sluznico všita neješčnost.
Na prelomu preslikav vzbrsti neslišanost.
v razvaljano osrčje
se umesi praznina
s trpkim nadevom
Pomenljivi pogledi se zažirajo v somrak.
Zlizane obljube raztrosim v zatohle koridorje.
Razpotje lušči nabrušene besede.
skrček božljajev,
zaupanja drobir -
razhod korenini
Sozvočje dimenzij zagrize v ravno črto.
Presejana bližina v mimohodu sveta,
raztrganina uma v odmevu ključavnic.
v kalup mrakovja
le ščep svetlobe -
koprnenje poklja
Vitice jasmina tkejo brezčasje.
Na mehko se zasejem v lahkotje.
V podmetu ednine utripi tišine.
mladoletje odpoljubi žalobnost
ožarek šelesteče očrta obstret
drhtljaje se pocedim v medsvetje
zlagoma prasketajo semenke sreče
pogrinjajo se glazirani smehljaji
svoboda z okusom po stračateli
se zazanka v jutrišnjost
pogrinjajo se glazirani smehljaji
Pravo bogastvo misli in besed, ki tudi v bralcu sprožajo razmislek o trenutkih soočanja s praznino, neslišanostjo, glaziranih smehljajev "v podmetu ednine z utripi tišine" LP
Breda,
srce mi je zaigralo ob tvojem zapisu.
Hvala!
Lepo te pozdravlja,
tuskulum
Prepogibi bogatih nizov do preprostosti prehoda rahlo prikritega hlada vsakdanjosti. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Hvala Milan za komentar in podčrtanje.
Lep sončen pozdrav!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: tuskulum
- 03. 04. 2025 ob 17:37
- Prebrano 382 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 201.5