oče
ničesar več ne bo zunaj
zavest Enosti .....konec evolucije
od minerala do ABSOLUTA
(neopisljivega)
nekoč sem mislil, da nič izpolni ljubljeno. lahko bereš tudi, oba bosta nič, ali preprosto, ničesar, absolutno ničesar več ne bo. takrat bi "videl", da vse kar je ... bilo, je pravzaprav plamen vere.
videl bi kaj je resnično bivajoče. na tej točki lahko rečem le to.
pozdrav.
čeprav gre za izkustveno polnost, ki je izven dosega razumevanja (racionalne definicije), si se pravilno izrazil.
vse je zajeto ( nič izvzeto; četudi budistične šunjate ne obsojam; mojstri so vedeli, kaj govorijo, ker so spoznali cilj, le ubesedili so ga vsak po svoje; da se sedaj 8 milijard nevednih duš lahko med seboj krega in vojskuje za prazen nič)
evo to je na kratko vzrok tavavanja v megli dvojnosti
dvojnost, obstoj-neobstoj, bo vedno begala. potrebno je res spoznati sebe in mislim, da je to kar mukotrpno.
in brez nekaj vere ne gre. dvom napade takoj in potem si pomagaj sam.
imaš prav, ko praviš neopisljivo, ker smo ugotovili, da niti obstoj, niti neobstoj, ne opisujeta tega kar je ultimativno.
ostanimo začetniki.
lp
Medgeneracijski prehod(i), morda prej, morda takrat v tistem "nekoč", ko pesniški subjekt, ki je prejel dediščino rojstva, življenja, prejme tudi dediščino "ničesar zunaj" in takrat dokončno ni več razlike med sinom in očetom. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
- 20. 03. 2025 ob 06:26
- Prebrano 378 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 204.46