v razširjene prste se mi zatakne zvezda
mesec za hip počije v laseh
srebrna se zlije
na perje usnulih ptic
po beli obleki
v mehko travo ki mrmra melodijo
globini s svetlikajočimi kamni
in včasih ne vem ali rastem v zemljo ali v nebo

ali bom

ko ne bo več bitij brez korenin
in z naročji ki bi lahko pestovale nerazumljivo kot seme
iz katerega se odpre vse nevidno

le tebe bi pogrešala

deklica s kalitvijo na dlani
ki me objemaš v koži starke

pi - irena p.