Nekaj priplazilo se je v moje srce

in mi rano zapustilo

le kaj sem storila

da se nebo nad mano je zlilo

Poznala sem vsaki kamen na poti

odrivala sem daleč ga proč

da bi ga sončni žarki obsijali

preden bi zagrnila temna ga noč

V zeleni sem travi srečno zaspala

in ptice so pesmi mi pele

solze pa tekle po mojem so licu

in niso si sonca želele

Priplazili so se divji valovi

pod njimi se vse je zgubilo

le spoznanje je kruto ostalo v meni

kaj vse se je srcu zgodilo

Da cvetice povešale so trudno glavo

in ptice so daleč vse odletele

kamen in pesek zasul je zemljo

da rože  ne bodo nikoli cvetele

Milena