
Miselni koraki korakajo po puščavi
iščejo eksistenčno rešitev
najdejo paradoks
zakaj se mi slikajo puščave
če živim v polni naravi
sedim ob mizi dobrot
mogoče je mislim dolgčas
ali pa me silijo čakati tragedijo
ker mi mediji sejejo obljube
vojna, naravne katastrofe
še vesoljce vlečejo iz rokava
dosti babjih čenč
mi jemlje preveč časa
misli odpeljem iz puščave
in zadiham zrak
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Maks Jamski
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!