Kamen naj bo
veter razume planine
iz njihovega molka zna izpihati misel v razpokah
kar jih razrahlja
na najvišjih vrhovih poženejo mladike borovcev
in ozelenijo macesni
veter ovij me
ponesi iz rež drobir težke tišine
pretresi skrčenost
da poraste vsaj osamelec
da bova skupaj
skrivenčena čakala ptice
odletele z zvonov
Lepa (✷‿✷)
veter ovije me...
PS.
najbrž zatipk * skrivEnčena
lepa pesem! naj ozelenijo macesni in se vrnejo ptice
lovrenka
veter ovij me
ponesi iz rež drobir težke tišine
...
lp,
m.
Lovrenka, najlepša hvala. Upam, da bodo, vztrajno me zalivajo :)
Objem zate
Najlepša hvala, Mile in naj bodo cvetovi polni molitve za vse nas,
lpi
Miko
....ponesi iz rež drobir težke tišine..... bravo!
Pesem občutim kot simetrijo med različnimi segmenti, ki jih ni potrebno opredeljevati zato, da bi jih med sabo razdvajati. Pesniški subjekt zajema vso širino, zato ne potrebuje niti zrcaljenja in se zdi skoraj pričakovano, da sta npr. celo vztrajnost in osamljenost v raelaciji. In s tem seže v nove globine, Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 10. 01. 2025 ob 13:44
- Prebrano 480 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 172.19