včasih, ob nepravem času človek kaj reče. potrebna je spretnost. ampak, če je bila namera dobra, se rečeno morda prime in kasneje oživi kot drobno sonce. 

nekoč, sem prijateljici rekel, če smo izgubili nado, ne izgubimo še vere. namesto, da bi jo nasmejal, se je zelo razjezila. ker poznam njeno čud, vem, da se je kasneje smejala.

mislim, odločilna je ljubezen, ki odstrani trnje in ima potrpljenje, da besede dozorijo v sad.

"slabe lastnosti" so zanimive, tudi zato, ker že otrok bolj gleda kaj počnemo, kot pa posluša kaj govorimo.

zelo lepo si zaključil pesem.

lp

OJ, miko,
hvala za izrečeno. 

Svit, lepo je imeti ta življenjski ščit pod srajco. Pesem ima neprebojni ščit, sonce je blagodejno tudi za cvetje plevela, v vsaki stvari je nekaj dobrega.

Lp, Caki

Da, Caki,

naučil sem se videti nekoliko tudi izza pojavnih iluzij.
Hvala za dotik.

res je v vsaki stvari nekaj dobrega, zakaj bi sicer obstajala. ko pa sem tako poskušal dopovedati domačinom na cresu in lošinju, ki verjamejo, da na teh otokih ni strupenjač, ker jih je preklel sveti gaudiencij(?), da s strupenjačami ni nič narobe, je bilo vse narobe.

tudi strup je zdravilen, v pravi meri, seveda.

lp

Cres - Srce, 

ta edinstven otok na Jadranu
je fenomen. Tam kjer sladka voda redkost
je 5km dolgo Vransko jezero, do njega je seveda
dostop prepovedan. Mladega beloglavega jastreba, ki je nekoč
padel v morje, je rešil Ćurle,  ki je kot lovec imel službo, da je pazil 
na njih, vsake toliko je zaklal nekaj ovc in ko so začele "dehteti" jih je
nastavljal na mrhovišča. No,  ko si je Miki, tako so oklicali jastreba, opomogel, 
so ga izpustili iz kletke, vendar ni hotel odleteti, tako sem ga videl tudi jaz, bilo
je že kar precej časa nazaj. V Rimljanskih časih so otok pri Osorju razdvojili, tako je
nastal Lošinj. Domnevam, da sem v nekih davnih časih živel na tem divjem in milem otoku...

ja, prelepo, vrana, osorščica, lubenice in še in še. za osor vem, da je bil takrat, ko še niso znali križariti, veliko in pomembno mesto. omenjeni svetnik je živel v osorju, ki je moralno začel propadati (morda so to te strupenjače, ki so ga tako razjezile), da se je umaknil na osorščico, kamor so mu nosili hrano.

cel arhipelag prelep in bogata zgodovina. lepo, da si ohranil spomin na Ćurleta in Mikija. menda si je mislil, raje sem pri tleh in sit, kot ...

lp

aja, na malem lošinju je tudi vasica čunski, prav tako polna zgodb in teorij zarot, ki gredo najbolje z vinom, itd. njihova himna (spesnjena od nekega mulca), se glasi

dole kamen

gore nebo

to je čunski

bog te jebo ...

imam tega na zalogi:

mali lošinj

velki greben

dođeš pošten

odeš jeben ...

al pa una vojaška

niška banja oštri greben, odeš pošten dodješ...

Čudovita.

Ohraniti otroka v sebi. In tisto igrivo nedolžnost.

Maša, moj,naš, "notranji otrok" 

je pravzaprav vseprisotna zavest,
čista, neoporečna, ki varuje in se je 
ne more dotakniti nobena umazanija.
Sama po sebi nas motivira, pa če to vem-o ali ne.
Hvala za dotik.