Spet se je zgodilo.

Bila sem žrtev lastne prevare,

srce je klofuto dobilo,

v pljuča prišle so mi moje utvare.

Kar nekdaj navdajalo me je z obupom,

je zdaj le še topel led,

ki s svojim tihim hrupom,

v moji duši ne pušča besed.

Ostala sva samo še jaz in Bog,

njegova volja naj se uveljavi,

saj Vrba, na kateri sem sedela z delcem svojega srca,

nikoli ni zares obstajala.

Žabji_Goslač