Skrivalnica
Tam sedi, pretkano čaka.
Mane roke, poka s členki,
gleda par – oba postavna
in čez čas rodi se Luka.
Visi na veji tam visoko.
Gleda ostro dol na klopco,
kjer šepetata dva si pesmi
in potem rodi se pesnik.
Sedi na robu bele skale.
Kipari svoj namen v dejanje.
Naj mlada izgubita glavo!
Jezi se, kadar srci govorita.
Narava hoče, da smo njeni.
Da smo lutke na povodcu,
da hitro skočimo v zanko
in ne dočakamo ljubezni prave.
Raznovrstna Narava je umetnica harmonij,
na vrvicah, pa sem izključno in le
zavoljo svojih početij. Še dobro,
da je življenje "skrivalnica"
sicer ne bi imel razlog
ne motiv za karkoli
početi.
V drugi osebi videti in spoznavati to osebo. Globoko sporočilo.
Čeprav se morda na prvi pogled lahkotno bere.
Hvala obema za branje in komentar!
Res, hotela sem lahkotno orisati naravo (ali pa neko božansko silo), ki nas tako hitro zapelje, da ne postojimo in pogledamo v sebe in v odnos kot celoto - resnično naklonjenost med dvema.
Komentiranje je zaprto!
.jpg "Nada")
Napisal/a: Nada
- 05. 12. 2024 ob 20:00
- Prebrano 258 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 151.78