Burja
Hladna in vihrava
brije po poljanah,
reže zrak na drobne niti,
nevidna, a nepopustljiva.
Drevesa rastejo postrani,
korenine grizejo skale,
kot bi vedela,
da je njihov čas ukraden.
Morje pod njo diha plitko,
bele sledi utripajo na površju,
vsak val je tih upor
proti vetru, ki ne pozna meja.
Ko utihne,
ostane prazen prostor,
ki diši po soli
in razpokanem spominu.
Lepo
S seboj pa Vihravka nosi ukraden klobuk, skuštrane lase in tople pozdrave.
Timy,
lepa pesem, meni je všeč takšna kot je.
Lep pozdrav, Dejan
Zakaj se počutim nelagodno, ko sem ji svetovala? Kot bi jo branili. Pred čim že? Moje mnenje - kjer se opazi potencial, se pomaga. Prav zato, ker lepo piše, sem ji svetovala. Jaz delam tudi take, da bi se najraje skrila, pa res cenim, če me kdo opozori na to. Jaz sem jo najvišje ocenila, a spotoma dala nasvet. Pač, polomila sem ga.
Timmy, v kratkih verzih poveš veliko in to je čar, s katerim se burja mokri in soli priobalje.
Lp, Caki
Caki, hvala. Se trudim, čeprav še vedno prevečkrat le polnim praznino. LP
Dobro ujeta burja in njen odmev ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: TimotejB
- 03. 12. 2024 ob 14:40
- Prebrano 306 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 235.47