
Nekega dne sem odprl aplikacijo,
katere ni bilo na seznamu.
Čakal sem dve uri,
ampak ure ni bilo na moji roki.
V nekem trenutku sem dobil občutek,
da je minil čas.
V naslednjem trenutku sem prejel diplomo.
Nisem vedel, koliko časa bom zdržal,
a naslednji trenutek sem v rokah držal svoj odtrgan nos.
Rekel mi je: Pridite,gremo!
Prejšnji teden je bilo vse super,
a dan kasneje je bilo kot včasih.
Rekel sem si: Tole pa je zelo zanimivo!
Ribe so izplavale iz konzerv,
ampak rib sploh nisem maral.
Usmeril sem pogled navznoter,
a v bistvu sem grabil za ugrabljeno pesmijo.
Bil sem nerešena uganka,
pomešana s čilijem in trikratno črto.
Na tej črti sem slišal glasbo,
a zdaj te glasbe ni več.
Izgubil sem občutek,
da bi lahko probal s črkami znotraj labirinta,
a včeraj sem zopet videl pobarvane ptiče.
Tehtnica je skočila na 100tko,
dva tedna nazaj pa sem se učil šteti.
Nisem vedel, koliko je tukaj ljudi,
a po mojem.....se je v trenutku pojavil čćlovek v....
......laneni embalaži.
Nisem rabil matematike in algebre,
zato sem šel gor.
V naslednjem letu sem izpadel s sistema,
tu pa moram na žalost končati.
Ure nimam,
kilogramov nimam,
power point pa sem brez namema zablokiral.
Zelo razprostrano izpovedovanje, pa vseeno tam nekje na sredi, se mi zdi, da ždi samokontrola.
Lp, Caki
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Na Svoji Poti
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!