
Oče Ocean,
nežno se Ljubiš
z Materjo Zemljo,
ko neumorno pljuskaš
svoje ljubeče Valove vanjo.
Očka, hvala ti,
da vsa Morska Bitja,
lahko bivajo v Tebi
in plešejo s svobodnimi algami
in razposajenim planktonom.
Na prvi pogled si svetel, prostran,
izražajoč igro z Bratom Zrakom.
Na drugi pogled si mogočen, ogromen,
segajoč v skrivnostne globine,
v katerih edino Ti
poznaš Oblike Življenja,
ki jim daješ Prostor in Zavetje.
Celo pestro Življenje je tam spodaj,
mnogo Pojavnosti, Bitij,
nam Zemljanom
nepoznanih na Oko.
Nedolžna Bitja,
ki uravnavajo energijo Planeta,
ga harmonizirajo s svojim Mirom,
Prisotnostjo,
Skromnostjo in Spokojnostjo,
s Tihim Bivanjem, ki jim je dovolj.
Brez posedovanja, brez navezav.
Sokreirajo na ravneh,
o katerih se Človeku še sanja ne.
Uravnavajo naša Čustva,
ko slano vodo vibrirajo
na frekvenco Brezpogojne Ljubezni.
Hvala vam,
Bitja globočin
in nedosegljivih morskih tmin,
ki jih prebujate
s svojo notranjo Svetlobo
in tudi nas učite,
da prižgemo Luč v svojih Prsih.
Skrivnostno
V temine in globine
Širjave in daljave
Tako strašljiv. Tako očetovski. Tako živ. Tako smrtonosen.
Bravo!
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Devina
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!