
Bil sem v nevidno past ujet,
odvrženo v prelep brezbrižni svet.
Ko da jo brca bog divjak
skozi razjarjen temen zverinjak.
Nato naletel sem na njo,
ki je razbila past z lučjo,
ki jo
vse srčne duše nosijo.
Ta me razume bolj, kot sebe sam.
In kaže mi vsevdilj le to,
kako prek bistva nje lahko,
vme vsebstven mir do srčike spoznam.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Tomaž Mahkovic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!