Le mescev šest ...
Le mescev šest žarela nova
je bakrena luč zvonika,
le mescev šest me vsak dan znova
je pozdravljala voznika,
ko sem se po Litijski cesti
vozil z dela tja v Kresnice,
k, ah, nesojeni nevesti,
tanki v pasu, zali v lice.
Smehljali Save se valovi
so se mi vso pot skoz smrečje
in ko sem te objel, bogovi -
nisem skusil sreče večje!
Potem naenkrat potemnela
rdeča streha je zvonika;
od te ljubezni strastne cela
je ostala samo pika.
Čestitke, tudi k sopostavitvi čustva in predmeta ... lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krevs
- 24. 10. 2024 ob 09:24
- Prebrano 240 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 154.25