Tiho stopaš v moje korake
reflektirajoč premike vseh rtov oblike
na prstih stoječega,
v nebesa segajočega,
po božji postavi ulitega,
v vseh prelestih spokojnega telesa.
Dlani si vtreš v sledi
nekoč na moker zid
prilepljenih mojih dlani,
ki so zakrile freske
izrisanih vran
v zibelko položenega,
v glisto rastočega
bit,
ki se je takrat z mano enačila,
spajala,
kakor se spajaš
iz oblike nematoda
v želji, da bi nekoč iz razgliščene gosenice
zrasla krila,
da bi jih razprl, se z vetrom dvignil
iz bube
utesnjujočega spleta
prozornih niti
in grlenih krikov pričakovanj.
- Premik.

FagopyrumE