Svetli žarki so popolna jasnost.

Ne sramuješ se.

Pred ogledalom se oblačiš.

Tukaj je nekaj premalo živega.

Tukaj je meja zablode.

In misli se igrajo z usodo.

Hotel sem, da zapreš oči.

Videla bi me, kako se prebujam iz sanj.

Da idej in realizacij ne vežeš v pokvarljivo materijo.

Zdi se, da je časa z lepim izidom vedno manj.

Postajam le paralelna projekcija grehov.

Množim misli netolažbe.

Glasovi iz nedosegljive razdalje so nekoliko čudni.

Žiga Lev