ZNANA NEZNANA
Dolga, vitka se poraja,
kadar sonce zjutraj vstaja.
Potlej vedno bolj se skriva
pod drevesi tiho biva.
Ko sprehajam se počasi,
sloka, v travnati prevleki.
žarki kot valov so klasi,
lepa v sence sem obleki.
To le lažna je podoba,
se čez dan ob meni pase,
a brez žarkov nima roba,
noč posrka celo vase.
Res uživam v plesu dneva,
tudi ko oblak ga skriva,
kadar dež povsod prepeva,
drugo radost mi odkriva.
Noč od lune sij zajame.
senca soncu je predana.
V sanjah nežno me objame,
jo poznam, a je neznana.
Niti ne. Je pa senca lahko zapeljiva ali pa strašljiva.
Lp. Olga
Površno sem komentirala pesem.
Ob prvi kitici, se mi je utrnila misel, da bi bila ta kitica lepa uganka. Samo dodala bi ji: "Kaj je to?" in jo komu povedala, da bi ugibal.
Ja, dobra ideja. Kako je zanimivo, da zapis vsaak po svoje sprejema. Kako bogata je naša domišljija... hvala Maša
Lp. Olga
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: olgasem
- 29. 09. 2024 ob 15:44
- Prebrano 163 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 84.3