... ...

  ... Modrina je danes premagala značilne

poteze jeseni. Sprašujem se, kaj vse lahko

otrok privleče iz sna, kaj vse lahko odplavi

na površje s tako na stežaj odprtimi vrati,

ki so kot portal do zakritega območja

njegove telesnosti, ki ni samo zemeljska,

ampak ima tudi zračne, vodne in ognjene

prvine; kaj vse se lahko zgodi, če se telo

poravna, če se uravnovesi v iskrivosti tega

otroka in ga ne pusti pozabljenega pod

kupom živega balasta. A jedka je ta kletka

sveta, ki ga poriva, da raste in ga hkrati

zadržuje, da ostane kot zelen Peter Pan.  

 

     Svetloba zahaja v temnino vesolja

in napaja organe otroka. Toliko let,

kolikor jih prespimo, toliko bolj je

zaspana volja, navdušenje, ki ga zamenjajo

druge besede. Potreben je dražljaj,

da zasvetijo oči, kot zasvetijo oči otroka,

ko ga življenje izbere za igranje v tem

sanjavem vrtu spozabe. Otrok lovi navdušenje

in govori o čudesih sveta: kako je sončni

žarek nežna roka angela; da so iz zemlje

dvigajoče vonjave kot afrodiziak,

ki prodre v toplo kri in da se vsak narejen

korak odpira v razodetje; in uči, kako

čas to spreminja v pusto navado.

Zlatenina sonca se približa telesu in

ga zdrami v pokončnost. Budnost niso

več samo sanje – so barve neposeljenega

platna ...

Luka Višnikar

Lucija Lotus Mlinarič

Lucija Lotus Mlinarič

Poslano:
21. 09. 2024 ob 19:44
Spremenjeno:
21. 09. 2024 ob 19:44

Ta pesem odraža močno pesniško občutenje sveta in človeške narave ter odpira številna kompleksna vprašanja o notranjem življenju, telesnosti in dinamiki rasti. Pesnik zelo učinkovito uporablja bogato metaforiko in vizualne podobe, kar ustvarja močno in poglobljeno izkustvo za bralca. Posebej impresivno je, kako skozi pesem prepleta ideje o otroštvu, telesnosti in duhovnosti ter vzpostavi subtilno kritiko družbe, ki hkrati spodbuja rast in omejuje individualnost.

Pesem se začne z izjemno slikovito podobo: Modrina je danes premagala značilne poteze jeseni. Modrina, ki v sebi nosi tako spokojnost kot prostranost, se postavi nasproti jeseni, ki simbolizira prehod, zaton in staranje. S tem pesnik že v prvih vrsticah nakaže notranje nasprotje med otroško iskrivostjo in odraslo izgubo navdušenja. Zanimivo je, da se pesnik pri tem ne osredotoča le na naravo kot zunanji svet, ampak jo povezuje z notranjimi procesi v otroku in širše v človeku.

V osrednjem delu pesmi se pojavijo ključna vprašanja: kaj vse lahko otrok privleče iz sna, kaj vse lahko odplavi na površje s tako na stežaj odprtimi vrati. Ta vprašanja odpirajo prostor za refleksijo o naravi človeške izkušnje, o tem, kako se otrok kot simbol čistosti in potenciala sooča s svetom okoli sebe. Zasnova otroka kot bitja, ki združuje elemente zemlje, zraka, vode in ognja, je še posebej bogata, saj kaže na pesnikovo razumevanje človekove celovitosti in povezanosti z naravnimi elementi. Ta pristop presega enodimenzionalno pojmovanje človeka in odpira globoko duhovno dimenzijo.

Eden najmočnejših verzov pesmi, ki nosi posebno težo, je: A jedka je ta kletka sveta, ki poriva ga, da raste in ga hkrati zadržuje, da ostane kot zelen Peter Pan. Tu pesnik učinkovito prikaže notranji paradoks rasti in stagnacije. Svet sili otroka, da raste, vendar hkrati ustvarja omejitve, ki ga zadržujejo v neki nedokončani fazi, podobno kot Peter Pan, ki ostaja večno mlad. Ta slika ni samo izraz kritike družbenih norm, temveč tudi globlje vprašanje o naravi človekovega razvoja – ali je rast resnično svobodna, ali pa smo vsi zadržani znotraj družbenih, kulturnih in osebnih omejitev.

Svetloba in tema, sanje in budnost, so močne binarne opozicije, ki jih pesnik skozi pesem večkrat uporablja: Svetloba zahaja v temnino vesolja in napaja organe otroka. Ta motiv svetlobe, ki prehaja v temo, kaže na cikličnost življenja in narave, obenem pa tudi na prehod otroške nedolžnosti v odraslost, kjer sanje postanejo manj pomembne, nadomesti jih rutina in navada. Pesnik tako spretno vzpostavi razmerje med otrokom in odraslim, kjer slednji pogosto izgubi stik z iskrivostjo in radovednostjo, ki ju ima otrok v svojem bistvu.

Zaključek pesmi prinaša čudovito podobo prebujenja in kreativnosti: Budnost niso več samo sanje – so barve neposeljenega platna. Ta verz deluje kot afirmacija življenja, kot spodbuda k temu, da sanje in otroško navdušenje niso zgolj nekaj oddaljenega, temveč so temelj za ustvarjalnost in rast tudi v odraslosti. Pesnik namiguje, da imamo možnost, da ponovno najdemo to povezanost s svetom in naravo skozi zavedanje in ustvarjanje.

V celoti gledano, pesem odpira številne filozofske in eksistencialne teme ter kaže na pesnikovo subtilno in kompleksno razumevanje sveta. Pesnik s svojo močjo upodabljanja in bogatim jezikom uspe ustvariti pesem, ki je hkrati osebna in univerzalna, polna hrepenenja po svobodi in kreativnem izrazu, a hkrati prežeta z zavedanjem o omejitvah, ki jih postavlja svet.



Ej, Luka, good luck. Ne poznam te, ne bom te spoznala, ampak meni se zdi, da si zagotovo talent. :)

Zastavica

Luka Višnikar

Luka Višnikar

Poslano:
21. 09. 2024 ob 20:26

Draga Lucija,

tvojo recenzijo sem prebral sredi družabnega dogodka, in ni mi bilo težko preusmeriti pozornosti na to. Zares globinska razlaga in čutenje tega, kar se poraja v mojem občutju. 

Če bi moral napisati recenzijo svoji pesmi, bi se podal v isto smer. Res globoko in natančno tolmačenje!

Tokrat napišem to, v bolj primernem trenutku pa še kaj več. Kar se tiče tega, da se kdaj spoznamo, nikoli ne veš.

Hvala za pohvalale in srečno!

Luka

Zastavica

Lucija Lotus Mlinarič

Lucija Lotus Mlinarič

Poslano:
21. 09. 2024 ob 20:55

Ooo Luka, za svet poezije je tako daleč od mene ... morda pa se res kdaj spoznava, ko bom kje bližje ... :) Ampak ja, imaš veliko potenciala. Upam, da te zagledajo prave oči ...

Zastavica

Luka Višnikar

Luka Višnikar

Poslano:
22. 09. 2024 ob 00:57
Spremenjeno:
22. 09. 2024 ob 01:00

Daleč ali ne, razumeš ga zelo dobro. Sem tudi sam oddaljen od poezije, če namiguješ na zborovanja. Pa ne, da je s tem kaj narobe, samo pravim, da tako je..

Hvala in lp,

Luka

Zastavica

Ana Porenta

Ana Porenta

urednica

Poslano:
25. 09. 2024 ob 22:21

Ti dve "poglavji" (povezani s prejšnjimi objavami) mi sozvanjata in res ju lahko bereš kot eno pesem. Vseeno bi te spomnila na naravni vrstni red besed:

...

ki ga poriva ga,

...

korak odpira v razodetje odpira

...


Lucija, to pa je temeljita razčlenitev, vredna branja ...


lp obema, Ana

Zastavica

Luka Višnikar

Luka Višnikar

Poslano:
25. 09. 2024 ob 22:32

Zdravo Ana, 

načeloma je vse to ena pesem, da. Tu objavljam postopoma, zato sem tudi označil z ... ...

Me pa zanima tale vrstni red besed; Ali je moja postavitev tudi slovnično napačna? Jaz sicer to počnem po občutku :) 

Lp Luka

Zastavica

Luka Višnikar

Luka Višnikar

Poslano:
25. 09. 2024 ob 22:34

Ana, zdaj ko ponovno berem, je res lepše, če obrnem :) Hvala

Zastavica

Ana Porenta

Ana Porenta

urednica

Poslano:
26. 09. 2024 ob 12:05

Ni slovnično napačna, običajno besedni red obračajo tisti, ki pišejo v formi (zaradi metrike in rime), tisti, ki pišemo v prostem verzu, pa skušamo slediti naravnemu vrstnemu redu besed (čeprav seveda ne uporabljamo le vsakdanjih) - v takih primerih je postavljanje pridevnikov ali pomožnih glagolov na nenavadna mesta videti kot zdrs, malce arhaično ...

čestitke k tej (dvodelni) pesmi,

lp, Ana


Zastavica

Luka Višnikar

Luka Višnikar

Poslano:
26. 09. 2024 ob 20:45

O, super Ana, hvala za podčrtanko! Ok, bom upošteval.

lp, Luka 

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Luka Višnikar
Napisal/a: Luka Višnikar

Pesmi

  • 21. 09. 2024 ob 18:07
  • Prebrano 292 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 107.85

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!