
Ko za trenutek uspe
pogledati skozi okno svoje pisarne
bi želela
da je zunaj vse statično
še padanje jesenskega listja bi jo zmotilo
bognedaj da bi kdo potrkal na vrata
vse je kot da bi bilo mrtvo
kot njene črke na papirju
ki jih je toliko
da če se poglobiš v njih
se utopi tvoj čas
življenjska energija
zagon v nov dan
a za njo črk ni nikoli preveč
še in še jih zlaga na bele papirje
kot kazen če je nisi razumel
pri tako pomebnih zapisih
nato bo dodala še več črk na bel papir
in ti oprtala na ramena sestavljene stavke
ki so še težji od črk
ampak to je pomembno
samo to bo še rekla
Mogoče bi tej pesmi bolj ustrezal manj igriv naslov?
Lp, Ana
Spremenim zadnji stavek. Samo še to bo rekla?
Mislim, da je tako super ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: Maks Jamski
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!