Neka čudna višja sila,
ki bi zrušila pravila,
mi pokaže lepšo sliko,
in odmev dobi obliko.
Pa se vrne nepopačen,
v ta tvoj svet, tako drugačen,
da brez trohice razuma
sva oba spet brez poguma.
Nima milosti nobene
Bog za dobre vse namene,
v vsej lepoti svet pokaže,
kot da nama pamet laže.
Kar bi rada zatajila,
kar sva prejle obljubila,
tiho tone za obzorje,
a pod nama megle morje.
Rimanka, dovolj solidna, da prebereš pesem do konca, a bo že držalo, da je rima v poeziji večkrat slepa ulica, seveda z vajami se zboljša, a vendar zapisati pesem brez rim in pretehtati ali sploh rabi rime
Hvala za ta komentar :)
Sem že slišala, da rime nekako niso več “in”. Tale pesem je malo starejša, bom pa v prihodnosti definitivno poskusila napisati še kakšno brez rim, pa se bom potem odločila, kam bi se usmerila…
Se spomniš, Lučka?
Takole-
Neka čudna višja sila,
ki bi zrušila pravila,
mi pokaže lepšo sliko,
in odmev dobi obliko.
Pa se vrne nepopačen
,
v ta tvoj svet, tako drugačen,
da brez trohice razuma
sva oba spet brez poguma.
Nima milosti nobene
Bog za dobre vse namene,
v vsej lepoti svet pokaže,
kot da nama pamet laže.
Kar bi rada zatajila,
kar sva prejle obljubila,
tiho tone za obzorje,
a pod nama megle morje.
Komentiranje je zaprto!