Forum
- Datum objave:
27. 08. 2024 ob 21:16 - Spremljaj
- Število komentarjev: 25
- Piše: Ana Porenta (urednica)
- Ostale teme tega avtorja
- Prebrano 5661 krat
Idi Semenič - Adisi v slovo
Prišla si s pesmijo in nas očarala s svojo srčnostjo, klenostjo, ljubeznivostjo, nam ponudila duhovno zatočišče v svojih šepetkih, haikujih, pesmih o naravi, odnosih in tvojem Krasu. Tako barvit, trd in hkrati nežen je bil tvoj svet! Ko je pri Zavodu za razvijanje ustvarjalnosti 2010 izšla tvoja prva pesniška zbirka Kot da imaš srce, smo se srečali v tvojem Podnanosu. Neverjetna si bila, žarela si kot mak, ki je s tvojo pomočjo zares dobil srce. Pred polno dvorano smo skozi tvoje pesmi začutili kraško dušo, ki se spaja z dolino, primorskimi bregovi in gmajnami, ki jih obliva sonce še takrat, ko jih cefra burja, moči dež ali prekrije sneg. V zbirki Leto podpiše knjigo spominov (2013) pa smo to dušo začutili skozi vse letne čase do njenih korenin. Oboževala si otroke in tudi zanje napisala slikanico Na prepihu Škratjedola (2017).
Hvala ti, da smo skupaj hodili del poti.
Radi se bomo vračali v hišo tvoje pesmi, dokler se ne snidemo med utrinki.
Idin pogreb bo v soboto, 31. 8. 2024, ob 13. uri na pokopališču v Podnanosu. Žara bo v mrliški vežici od 10. ure dalje.
HIŠA MOJE PESMI
V to staro hišo
s križi na majhnih oknih
ter stenami,
prepleskanimi s trenutki časa,
ko so v krošnji srca
gnezdile ptice mladostnih utrinkov
in se sladkale s prvimi češnjami,
vstopam s kresovi zahvale v naročju.
Spomini,
oviti v čipko dolgih desetletij,
se že srebrijo,
a križi na oknih me pozdravljajo
in stene s smejočo tišino prepoznajo moj vonj.
Lepo je biti tu.
V maternici maja.
Zopet doma.
Čeprav so češnje na razredčenih vejah
oglodane od zobovja časa.
Mala ptica iz gnezda
pa je moja spremljevalka
na romanju od brezskrbne pomladi
do vročičnega poletja,
z vrtinci burjaste in barvite jeseni
tja v belo, tiho zimo.
Počivaj v miru, draga Ida...
Hvala, ker sem bil lahko tvoj sopotnik na najinem pesniškem vlaku, skozi morske in kraške pokrajine.
Poznal sem te kot toplo, srčno osebo in odlično pesnico in prijateljico.
Tvoje pesmi bodo večno zvenele med kamni in vetrnimi glasovi Krasa.
Damjan
Ob vsem razumevanju življenjskega kroga, ki se slej ko prej sklene, je bolečina v trenutku, ko za vedno zaspi nekdo, ki ga ceniš in ga imaš rad, neizrekljiva, nepopisna.
Prišla si s pesmijo in z njo ostajaš med nami kot odlična vzornica vsem, ki sta nas povezali moč in lepota poezije, draga naša Ida, cenjena pesnica Adisa.
Vezi nevidne stkane so med nami ... nevidno tečejo ... ne menijo se za razdalje, ne za čas ...
Hvala ti za vse.
Zelo malo, zelo redko sem tu. Včasih pa je bil to del mojega sveta. Odšla je Andrejka, zdaj je odšla Adisa ... ampak njune besede (in besede tudi drugih) ostajajo z nami ...
Draga Ida odšla si.
Ne morem ti reči zbogom
Ker v mojih mislih bos
Živela še naprej. Spominjala
Se bom najinih razgovorov
In nikakor ne zmorem
Verjeti da bo tega zdaj konec.
Počivaj v miru pesmi pa bodo
Večne.
Irena
Draga Ida
Dala si mi v roko šmarnice
Pred nekaj leti v Rašici in
Mislila sem da nikoli ne boš
Odšla. Da ti bom lahko pisala
Kakšen je bil dan in da si
Bova še dolgo voščile mirno
Noč. Zdaj razmišljam smo
Ljudje res spomini in žive
Slike ki nikoli ne minejo
In so večni. Srečni bomo
Ko se znova srečamo ko tudi
Nas odpelje zemeljsko
Življenje in ker duša nikdar
Nikoli ne umre takrat te
Bom prijela za roko te objela
In ti rekla Vse je v redu zdaj
Živiva večno in skupaj sva.
Ljubi Idi.dokler se ne srečava
Zato to ni slovo samo dva dni
Še diham na zemlji potem bo
Večnost z nama kot že tolikimi
Objem Ida je zate in samo zate
Irena
Komentiranje je zaprto!