Nemost
vršički prstov
ne pripovedujejo več o mehkobi
ki med razblinjanje v minevanje poseje drget
v dotike niča se obešajo gluhi odtisi
polzenje po tvojem licu je shranjeno v brazdah
kot molčeč pepel v žari
dokler ni vetra
da vanj vpoje nihanje vrb žalujk
ali poliže usedline iz časa
ko so se dlani sprijele kot školjke
s skritim šumenjem lakote
Čestitke k pesmi o posebni bližini, ki lahko razloči drobne nianse ... Lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 12. 08. 2024 ob 13:00
- Prebrano 400 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 111.39