V meni raste prezir.

Ob misli nate sem žalostna in depresivna.

Potujem v spominu iz ene slike v drugo.

Vsaka mi kaže tvoj lažni ego,

tvoj lažni jaz.

V belini sem te izgubila.

Že zdavnaj si bil izgubljen,

toda zdaj te zgubljam še jaz.

Ti tavaš po lokalih,

po mojem telesu pa tavata bolečina in strah.

Plavaš v popolni dekadenci,

kot lupina človeka.

Tla pod nogami so ti izginila,

ostaja samo še sprana verzija tebe.

V evforiji ne vidš kaj imaš,

nekaj za kar marsikdo moli. 

Evforija se bo razblinila in ostalo bo samo ogledalo v katerem te jaz gledam z otožnimi in solznimi očmi.

mejremameri