S svitom modra prelije črna peresa
črni madeži jezdijo počasi
v ušesih jim gnezdijo kriki skovirja
ostroge zabadajo v goščo sivine
prazna stremena zibljejo zvoke noči
vajeti se zankajo v pasti
ko korenine hrzajo pod kopiti
in se klasi na poljih osipajo v usta
da bi iz zdravih semen pognale kresnice
osvetlile stezo
med brazdami ovelih stebel
tja na polje smehljajočih sončnic s polnimi kljuni semen
za klitje dobročudnih zvončnic
ki kličejo zoro
Veliko zagonetnega in neznanega je v tej pesmi; in sem pomislila, da je morda kresna noč!
ko nevidna kočija
strah nam zaseje
ob poti
življenja
lp
Tanja
Lepa pesem z lepimi metaforami.
Lep pozdrav, Dejan
Pesem, ki s svojo budnostjo ne zastane niti za hip in se prav zato lahko prelije s svitom. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Najlepša hvala vsem.
Velik objem
pi
Kljub vsej ostrinI - zora osvetli nov dan ... zmeraj dobrodošel.
Čestitke.
Lp, Caki
Komentiranje je zaprto!
