Senca
Senca ni skladna liku,
skušam jo spojiti s telesom,
merim višek, grizem obrobe, režem vse te tegobe.
- Skoraj ostanem brez noge.
Naprej spustim sonce, naj me ponese med prave konce, tiste obrobljene s črnino sence.
Zanimiva se mi zdi ta struktura, ki se najprej obrne v globino, potem pa jo v nekakšnem ritmu in z rimanjem raztrešči. In se zazdi skoraj nonšalantno, je pa v sencah vse kaj drugega ... Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: anjavihtelic
- 11. 06. 2024 ob 15:41
- Prebrano 340 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 96.75