LETO ŽIVLJENJA

Se spomladi iz popka življenje rodi,

ki igrivo, nedolžno svet opazuje,

naivno gradove v oblakih gradi,

mogočno drevo ves čas ga varuje.

 

Poletje počasi trka na vrata,

je čas brez težav in skrbi,

čaka ga prihodnost zlata,

vse v naravnem redu se zdi.

 

Popek odrastel v prelepi je cvet,

ves svet mu na dlani leži,

razmišlja kako spremenil bi svet,

ko z mladostno vnemo izkušnje lovi.

 

Jeseni v sadež naposled dozori,

tek zamenja preudaren korak,

modrosti in izkušnje z drugimi deli,

nekje v daljavi pa že spušča se mrak.

 

Ko zima naposled ga le dohiti,

prehiter zanj postane ta svet,

kmalu dan se v noč spremeni,

kmalu v mehko zemljo bo odet.

 

Ko zimska odeja pokrije zemljo,

s tihim šepetom k sebi ga vabi,

ponuja spokojnost s svojo dlanjo,

ne bo dočakal nove pomladi.

 

Se spomni vseh, ki pred njim so odšli,

ko skoraj neslišno so jemali slovo,

v njegovih očeh več iskra ne tli,

iz vsakega sadeža ne zraste drevo.

Borut Kaučič

zaspanka

Poslano:
21. 02. 2024 ob 15:31

Zelo lepa pesem, ki te pelje od poletja do zime...

Lp, zaspanka

Zastavica

Borut Kaučič

Poslano:
21. 02. 2024 ob 17:05

Hvala :)

Življenje nas popelje skozi vse letne čase, mi kot popotniki pa se odločimo, kaj bomo v vsakem od njih počeli...

Lep večer,

Borut

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Borut Kaučič
Napisal/a: Borut Kaučič

Pesmi

  • 21. 02. 2024 ob 08:46
  • Prebrano 85 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica