Vso sivo je bilo nebo

in veter je šumel

ko si ponovno prišel ti

da bi mi dušo grel

Zagledala sem tvoj obraz

ves sivi je postal

počasi stopil si na prag

korak je tvoj zastal

Roko si mojo ti prijel

in prosil tiho si

da bi ljubiti me spet smel

to si želel ponovno si

A srca mojega več zate ni

ker kamen je postalo

toliko ran zadal si mi

da ni te prepoznalo

Pred mano drugi je obraz

tvojemu podoben ni

ne veš

 kako ga ljubim jaz

z njim zopet svetle so noči

Vse solze so se posušile

vrnitve ni nazaj

vse rane so se zacelile

zato ne kliči me nazaj

Milena