vem da iz tvojih oči v moje rastejo vrtnice
razcvetele stisnem med molitev
z dišečim oljem mazilim
dlani
s katerimi potrgaš trnje
z neizrečenkami v grlu -
slišim jih v astralnem svetu
kjer sediva na gugalnici iz prepletenk dušnih niti
brez besede
ker jo vlači v zven na milijone ustnic -
laž
kot plamen vžigalice ki osmodi popkovnico z etrom
kjer me ne moreš poljubiti
kot tu
z vpijočo mislijo
po trajanju vsepovedne tišine
v kateri vem katere črke bi zložil zame
če bi se dalo povedati
V krasen iztek pesmi zvabijo te tvoje, enkratne metafore; in znova se z užitkom povabiš na začetek ...
Lepo pozdravljena,
Sašo
Lepo je, če iz oči rastejo vrtnice.
Obstaja tudi cvetje, ki ne diši.
LoM
Brez besed.
Samo objem. Večna si!
Lpb
Kako lepo oblikuješ in spletaš besede ...lp, dušica
Sašo, hvala. Koliko se lahko pove molče, malce smo pozabili :)
*
Rs je, Maki, pa tudi ni zmeraj rok, ki bi pobrale trnje. Hvala,
*
Branka, sonce, nič ni večnega :) ali pa je, le drugačno :) Hvala, dušo.
*
Dušica, hvala. Saj veš, kakor hočejo :) včasih pa se zmenimo :)
*
Objem vsem
pi
Če bi se dalo povedati ... in potem si moraš izmisliti nove besede, kot v tej pesmi ... čestitke,
lp, Ana
Najlepša hvala, Ana.
lp
pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!