mrtvo mesto
čas je da vrnem nalogo
za obzorjem s soncem
moje telo gori
ob drog udarja struna vetra
tukaj ni zastav
tukaj kjer je srce
tisoče življenj
z eno samo mislijo
zdaj si na nebu
vidimo se spet
zjutraj
ko prečešemo vsa pogorišča
umijemo grobove
gremo nemi na razsodišča
krvavi grešni
in nebeški
zbogom moje mesto
umorjeni deček
vsi mrtvorojeni
zbogom
saj
komu zdaj reči hvala
za košček kruha
smrt je da si sonce
ki ti odpoljubi
ptice z ust
ja, Dejan. lepo si povzel. zelo me zanima usoda mesta bahmut, ki je simbol ukrajinskega odpora. toda, ti si pesem lepše bral.
lp, m
Empatičen zapis o odsotnosti življenja in ganljiv zaključek - čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
