Ob večerni zarji
je mrak pospremil
sonce v zaton,
zaspano legel
na zemljo in
čakal noč,
da ga pogrne
s svojo temo.
Gola sem stopala
po mokrih prodnikih
in se prepustila
morju v svoj
moker objem.
Slane poljube
valov sem čutila
po celem telesu,
ki je postajalo voljno
in sproščeno.
Zrla sem v luno,
zdelo se je,
da ima obraz,
nagajivo popačena
usta, ker ve za
mojo skrivnost.
Drsi mi na kamenju,
ko se pobiram iz vode,
pogled mi ujame temno
silhueto na plaži.
Slani morski poljubi
so kapljali z mene,
v žilah sem čutila
utrip srca,
v mislih se mi je
iskrilo od želja in
pričakovanja.
On.
V strastnemu objemu,
žejna in lačna
drug drugega sva se
prepustila Bogovom,
morje je s svojim
šumenjem preglasilo
najine vroče besede.
Srečna sem
pomežiknila luni,
še vedno je imela
nagajiv nasmeh.
Jutranja zora je
pospremila noč
in se s prvimi
žarki razblinila.
Lepo je brati ljubezensko romantiko! Bravo!
LpM
Meni je pa žal, ker je bila umaknjena pesem o skednju. Mene se je zelo dotaknilo. Lp, B.
Hvala, Maki, korajžo mi daješ! Vse lepo ti želim! Majda
Bojan, veš, meni je tudi bila lepa. A pri par točkah in dostimi ogledi, mi postane nerodno, češ, kaj se silim pisati, če ne znam. Raje takoj umaknem. Bila pa je resnična slika mojega skednja. Sem vesela, da ti je bila všeč.
Tu jo prilimam.
MOJ SKEDENJ
Med koprivami,
ki me s pekočo
rdečino pozdravljajo
in božajo po nogah,
si utiram pot
do starega skednja.
Z velikih, lesenih vrat
se vsipa razpokana
zelena barva.
Moj skedenj!
S pogledom objamem
velik prostor in onemim.
Smrdi po zatohlem.
Sena ni več, le kup
plesnive mrve pokriva
razjeden lesen pod,
voz, zapuščen od sveta,
bori še zadnjo bitko s časom,
brezzobe grablje
so skrite za debelo pajčevino.
Vse zidove poznam,
v tramovih, kamnih,
povsod je vpit moj smeh,
čebljanje, vriskanje
in skakanje po senu.
Vidim slike razgrnjenih zelišč,
ki sem jih tu sušila.
Dinarčke, ki sem
jih prislužila,
sem vestno zvezala
v robček in pogosto
poslušala kako žvenketajo.
Tako srečen otrok sem bila!
Stiska me v prsih,
ko zapiram škripajoča vrata.
Vem, da smo na svetu
le na obisku in slovesa
moramo sprejemati
čez celo življenje.
Hvaležna sem tudi
mojemu skednju,
ki je dopolnil košček
mojega srečnega otroštva.
S trpkim nasmehom
sem se poslovila
tudi od njega.
Majda, včasih mine nekaj časa, da vsi preberejo pesem in se ocenjevanje malo zakasni. Včasih kakšna pesem z všečnimi rimami dobi veliko ocen, a je vsebina prazna. V tvoji pesmi (na portalu pesem.si je nenapisano pravilo, da se pesniki tikamo), pa sem jaz podoživel iste občutke, kot takrat, ko se vračam na kraje svojega otroštva in opažam, da so se nekatere stvari popolnoma spremenile ali pa celo izginile. Torej je pesem dosegla svoj namen!
Lp, Bojan
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Majda Žvokelj
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!