jočem z njim
a moje solze ne prilepijo v večnost ničesar
ne strdijo se okrog življenja
da bi ga zadržale v trenutku
ki se ne spremeni v preteklost
v padlem deblu se zariše za stoletja
nikoli v prah mojega telesa
ki ga bo odpihnil veter
ali pa bo nad njim zacvetela divja vrtnica
posejana iz kljuna
ki je gnezdil v krošnji
pel hvalnice zoram
kljuval v rdeč plod
in ga odvrgel nad zaplato moje minljivosti
ker se vse vrača od koder je prišlo
ne da bi vedelo za usta ki izrečejo
da bi lahko pojedle
zato grem
in objamem drevo
njega bo neka roka loščila kot mizo
na moj stol bo sedel nekdo
ki v njem ne bo slišal ptic
Da, da, taki stihi, sežeti v poezijo, najlepše vzcvete v duhu prihajajoče pomladi ... In v tej tvoji čudoviti pesmi sem dobil dokaz, da je temu tako, spoštovana poetesa Irena.
Naj te mehko pocrklja ta pomladni dan,
Sašo
Draga Irena,
zelo lepa pesem...zdaj se ti bodo pridružili vsi moji mravljinčki in splezali na drevo, saj Drevesa so taka bitja, da vsakega sprejmejo....
Lep večer,
Majda
... berem in berem
in vse bolj me objema tvoje drevo, draga Irena. ❤️
Pozdravček, Marija
Irena, zelo slikovita pesem, bi ji kar rekel: Drevo Življenja. Bom naslednjič objel moje drevo hrast, spoštovanje.
LP, F2#Caki
Respekt, draga Irena!
Lp, Vesna
bravo, srček, lih poslušam kosa, nažiga ko norc že ob treh.
sem mu posvetil rumenokljuno ...
zelo lepo!
lp, m
Pogledam veliko, barvito skledo iz slivovega lesa in pomislim, kaj vse je to drevo doživelo ... in zdaj se jaz dotikam te lepote, ker me je na vse to spomnila ta krasna pesem.
Sašo,
Majda,
Marija,
Caki,
Vesna.
miko,
Nada,
hvala vam za lepe in srčne komentarje in hvala vam za vašo lepo poezijo, za človeka, ki vztraja biti človek
Objem vsem
pi
Zdaj bomo tudi mi bolj pozorni in poslušali svoje mize, stole, sklede, ostrešja ... čestitke,
lp, Ana
Stojan, pojdi ... :)
in hvala
Ana, najlepša hvala.
lp
pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!