Ko gnezdi vzglavnik na temenu –
je spet izvabljen moj zakaj.
Zakaj votla je praznina,
zakaj so sanje brez besed,
ko blizu je stičišče rek?
Rad gnezdil v tvojem bi rokavu,
spet bil tattoo ti na ramenu,
tam vsak zakaj najde svoj zato,
tam kar z roko bi precejal reko,
pa ne zato, da ískal bi zlato,
spet rad bi čutil temenišče.
Čisto nizko, komaj nad vodo,
rad spet videl bi jo prileteti,
tisto ptico, ptico lastovico …
Takrat se našla bova z reko
in sanje več ne bodo tiho.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: F2#Caki
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!