Prizadetost se tihotapi po podkožju.
Skrije se za nasmehi,
ki se v kotičkih ust komaj vidno skremžijo v grenkobo.
Besede in dotiki, ki jih ne zmoreš, te zakrčijo.
Obležijo v sinapsah.
Narišeš si oseko,
zasediš v blatu
in usihaš.

Zatipaš nekaj gladkega.
Prazno polžjo hišo, veliko kot dlan.
Oker barve, na spiralah so temne pike.
Očaran nad popolnostjo,
se pomanjšaš in spolziš vanjo.
Počasi se premikaš k vodi.
Izpereš se.
Odžejaš korenine.
Iz dlani rastejo drobni roza cvetovi.
Strmiš v lepoto metuljevih kril.

Prebiraš tišino
in se pobereš v korake.

nada pecavar