ker so bitja                               

tako kot mi

zobajo semena 

črviče

ker letijo 

se ne postarajo 

nad galebi 

pod vranami

črnimi oblaki

njihovo krilo 

je bila misel 

njihov obstoj 

je bil let

ljudje

kot prvi

si rojen iz sonca 

usojen padanju 

usojen svetlobi

zlitju

da te preplavi luč

ples

in predpodobnost

krhkost 

ljubiti

zazrt v modrine

dragih kamnov 

trs

in glino

čas

neke hitrosti 

prvi odtisi dlani

z obrazom razpokane zemlje

najstarejši zemljan

v okruških sfinge

povit v sarkofagih 

zgodba

kamnitih ptic

selitev

vsakokrat zgoriš

potem

te rdeče sonce rani 

za izplen ljubezni 

ljudje na griču

vidijo kolibo 

žarečo luč 

dečka ki hiti 

s kozarcem vode 

sreče

strelice zemlje

miko