Še včeraj sem gledala tvoj blagi obraz
ko si ob meni hodila
oči so me tvoje objemale
in z menoj si se veselila
Veselila si se širne daljave
in neznane pesmi valov
smejala si se plahim stopinjam
in bučni pesmi zvonov
Si nežno držala me za roko
in skozi življenje peljala
odganjala veter od mene si
in potko mi s cvetjem postlala
Nabirala najlepše cvetice si zame
in meni jih darovala
in z glasom prelepim pela si
da sem ob tebi zaspala
V presladke sanje zazibala me
ker ti si bila moja mama
me pazila
božala
ljubila me
da ne bom nikoli sama
Mi toplo
prevroče bilo je s teboj
sva čašo veselja izpili
še dalje so grele me tvoje oči
a nitko sva sreče zgubili
Pa padale kmalu so solzice tvoje
in siva je megla nastala
še sonce polepšati moglo ni dan
in kmalu sem sama ostala
Bila sem tvoj angel
bila sem ti sreča
pa kmalu me nisi poznala
sem ranila ti dušo in tvoje srce
in zlomila vse kar si mi dala
Še dolgo želela sem rok si tvojih
a ni jih bilo več zame
darovati ti pesmi
cvetice
sonce
a ti si pozabila name
Pozabila si širne daljave
in neznane pesmi valov
pozabila si moje plahe stopinje
in bučne pesmi zvonov
A moja predraga ostala si mama
in v mislih bila si z menoj
le pesmi tvoje več slišala nisem
bila pa sem v srcu s teboj
Žalostna nit se vleče skozi to nežno pesem ...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!