Jej, moli, ljubi
Pripravila je najboljše kosilo.
Imelo je okus po prejokanih nočeh.
Spoštljivo smo ga pojedli
z vsemi tistimi grenkimi začimbami.
Učila nas je moliti,
da si izmolimo vse tisto,
kar ona ni imela.
Takrat smo verjeli v molitve.
Svarila nas je pred vsem,
kar je bilo na drugi strani ograje.
Vcepila nam je nezaupanje, trmo,
prepovedovala objeme ...
Zaradi lastnih izkušenj.
Verjeli smo ji. Takrat.
Kakor je nujno, da otrok sledi in časti starše, je enako nujno, da se jim upre, potem sam postane-m roditelj, ki notranjega otroka potlači-m, da bi v lastnem potomcu opazil kako delam silo sebi in njemu. Človeško življenje je tako divja kot mila zgodba, preplet vsega brusi grobosti, opaža zablode, da bi do-končno spregledal spregledano...
Imela je prav in veličastna je bila v svojem neustavljivem trudu.
Imate prav in veličastni ste v svojem neustavljivem trudu.
Imeli bodo prav in veličastni bodo v svojem neustavljivem trudu.
Čestitam za pesem.
Hvala, Svit, za pomudenje ob mojem pisanju. Imej lep dan, teden, leto ...
Lp, dušica
DunjaPG, in prav je tako. Hvala za dotik.
Lp, dušica
Damjana, hvala ...
Lp, dušica
dobra
končam jo kar s - Takrat. Brez razlage. Ve se.
lp
pi
Hvala, Irena! Imaš prav. Popravljam.
Lepo bodi!
Lp, dušica
Komentiranje je zaprto!