Popravke Župančičevi pesmi? 

Načeloma seveda lahko citiramo že znane pesmi ali njihove dele, a običajno jih postavljamo v drug kontekst (vedno navedemo tudi vir), spremenimo zorni kot ... tako da zgolj približno povzemanje znane pesmi ni ravno nekaj, kar bi bilo ustvarjalno (moje mnenje, seveda),

lp, Ana

Ste poeti, pa seveda poznate Župančiča. Jaz ga obožujem. Njega nimaš kaj popravljat. Pesem je zgolj za primerjavo glede vsebine. Želela sem popravke in mnenja spodnje pesmi. Namreč, če bi jo objavila, ne bi bila zanimiva. Tu na Pesem.si ne najdem kaj podobnega, kot so sestavljali naši poeti velikani. Zato sem objavila Župančiča, lahko bi Pavčka, Bitenca etc. Kje je taka poezija, mar piše še kdo na temo vaškega življenja, norčave, poskočne, otroške? S spoštovanjem do japonske poezije, globokoumne, trivrstični Haiku, a zelo rada sem iskrena - kje je poezija za preprostega človeka, ki bi si rad ob prebiranju poezije le rad veselil ali pa kot ob npr Minattiju poistovetil z čudovito ljubezensko vsebino?

Upam, da vam je razumljivo, kaj imam v mislih. Sicer pa sem vseeno do sedaj tu prebrala že dosti zares lepih pesmi, a žal prenekatera z nizko oceno. Upam, da me ne boste preveč obsodili. Rada sem iskrena. Majda Žvokelj

Pozdravljena, Majda, vidim, da si prejšnji post zdaj (po že oddanem Vesninem in mojem komentarju) prilepila tudi k pesmim zgoraj. Zanimivo. Ne razumem povsem, kaj bi želela izvedeti oziroma kaj konkretno te zanima?

Lp, Ana

Pozdravljena, ga. Ana.

Res je, da sem kasneje prilimala post, a me je prizadelo, ko je nekdo napisal: "Popravke Župančičevi pesmi?" A to sem storila le zato, da ne bi tudi naslednji bralci razumeli, kot da želim popravljati Župančiča, kar pa ni res - poudarek je bil na vsebini obeh pesmi, vile, pravljično, pa to. Kaj me je zanimalo? Vse je lepo pojasnjeno v mojem postu.

Pa pustimo to, vsem vam želim vse dobro. Majda Žvokelj.

Imenitno je, če imamo svoje ljube pesnike in pisatelje in pogosto je tudi, da se zaradi te ljubezni navzamemo njihove poetike. A če želimo povedati nekaj svojega, se moramo poglobiti vase in najti svoj lastni glas, s katerem bomo to izrekli, pot do njega pa ni tako lahka (čeprav se zdi tako blizu),

tudi jaz želim vse dobro,

Ana

Majda seveda lahko pišeš, kakor želiš. Se zgleduješ, po komer se hočeš. To je tvoja odločitev. In kot takšna je prava. In takšne pesmi so lahko lepe in so lepe. In so tvoje. Niso od Župančiča, Menarta ... čeprav se zdi, da posegaš v njihov slog pisanja. Niso njihove, niso plagiati, ker si jih ti napisala. S preprostimi besedami, ki jih vsi uporabljamo, ko komuniciramo med sabo. Z besednimi zvezami, ki jih vsi razumemo in jih uporabljamo. Če je to tvoj slog pisanja, se ga drži. Tudi vsi ostali, ki pišemo - pišejo drugače, smo s kakšnim znanim ali neznanim avtorjem primerljivi.

Pomembna je sporočilnost pesmi. Iskrenost povedanega. In potem se najde bralec zanjo.

Lep pozdrav, li  

Zares hvala obema za pojasnilo, a druga razlaga je ta, ki sem jo želela slišati. Včasih so pisali v rimah, ali pa ne, a s tako poezijo sem zrastla. In rada sem jo prebirala, od nekdaj. Vsebina, kaj želiš povedati. No, ostala bom svoja, s svojim stilom pisanja, Mirno noč želim. Majda.

Mislim, da sta v poeziji dve poti: branje in pisanje.

Več beremo, bližje smo poeziji.

Več pišemo, globlje so v njej.

Prvo in drugo si izbiramo sami, sebi v zadovoljstvo.

Seveda je včasih res morda dobro slišati tudi kakšno mnenje.

Toplo priporočam objavljanje verzov na raznih spletnih forumih, da pesmi dosežejo različno publiko.

Pa tudi pošiljanje pesmi na razpise, ob katerih so še pesniške delavnice, katerim sledijo tudi javni nastopi. JSKD ima kar nekaj razpisov, kjer se na pesmi pogleda tudi s strani stroke. 

Tudi druženje, predstavitev pesmi v živo in izmenjava mnenj, ima pozitivno vlogo.

Zlasti glede pisanje poezije mi ni všeč reklo: "Ostani takšen, kot si!" Ker na ta način ne napredujemo. V poeziji pa je največje zadovoljstvo iskanje novo izrečenega, torej opustiti stare vzorce in poiskati popolnoma svojo novo pot; to bo naša pot, ki je pred nami še nihče ni prehodil.

Želim veliko zadovoljstva pri snovanju svojih verzov, brez omejevanja z vsem tem, kar sem zapisal. To pride samo po sebi, če vztrajamo!    

odlično, jošt, le da se bojim, da ni več preprostih vprašanj. javno nastopanje se mi zdi še vedno najboljša akcija. osebno bi se rad pridružil, pa ni več mogoče. tudi na videu, če bi ga znal sploh vzpostaviti, ne bi znal odgovarjati, enkrat me je prebrala pi in je čisto dovolj. 

berejo nas od povsod po svetu, nekateri med nami so hudi patrioti itd. itd. spomni se tudi, kaj je javno nastopanje, ko je preprosto parada ponosa.

mora biti res, da ljubezen najde pot.

prisrčen pozdrav, 

m. 

ps. 

zato so mogoče najlepše risbe - slike otroške. če že s čem, bi z njimi prelepil mikijevo sikstinsko.

lp

Jošt, če ostaneš takšen, kot si, ostaneš svoj. In skozi svojost se razvijaš. Meni to zveni prav. Kolikor nas poznam na portalu, smo ostali svoji. Seveda z iskanjem nadaljevanja svojosti. Nekateri bolj uspešno, drugi manj. Vsak, kolikor zmore in zna.

Snežen pozdrav, li

miko, res, otroško iskrenost in samosvojost težko ohranimo pod vplivi zapovedi. 

K reči nam edino ljubezni ne morejo (več) zapovedati!

li, morda to velja za dekleta in žene. :D 

Nas pa naše drage takoj, ko nas osvojijo, začnejo spreminjati. :D 

(Ko sem se pri trinajstih ful, ful, ful, ..., zaljubil na prvi pogled, mi je stara mama že isti dan pri kosilu rekla, da me ne prepozna!)

Ampak, ja, vse to je zdaj v resnici že za mano ... 

Pred mano pa le še kakšen verz ...   

Lp!

Jošt Š.

No vidiš, takrat si se zadnjič spremenil :)))

res, ljubezen ne more biti zapoved, zato se lahko uresniči le kot način. da se pošalim, recimo, kako se pravilno valjati v zlatu. 

dobra namera pa izgleda opraviči vsa sredstva. 

bona fortuna obema.

m.