Jaz pa kakor - kdo ve, kdo,

ob njih ne bom gledala v nebo. 

Naj bodo takšni in drugačni

že zdavnaj mimo njih odidem,

da v tem življenju še kam pridem.

Zakaj ustavljaš misel mi?

Tebi pač se ne mudi.

Naj bo zdaj ali čez pol stoletja

si vedel, da mi ob tebi bilo je petja?

Mogoče pa nekega dne

izvedel boš kako in kje,

ali pa te sanje le

uresničile so se.

Nekje v izjemni domišljiji,

ko si naredil, kar se da,

takrat bi zaslišal zvok mojega srca.

Do takrat pa kdo zmore čakanja,

kdo utvar 

in zgodbic teh,

ki mogoče sploh niso to, kar je res.

A lilije zares so cvetele,

bile so očesa čudes.

Celestina