Umiram v tesnobi, želji po svobodi

Ujeta v primežu tesnobe,

želje po svobodi.

Sprašujem se,

čemu ujetost

v vrtincu

enih in istih misli?

Teža vsega, kar občutim

me manjša.

Sive misli ne želijo preč.

Sama pa ne želim jih več.

Vse to se zdi kakor

kljuvajoč dvorezen meč.

Ali kdo podobno

se počuti in misli;

umira od zavisti;

do tistih,

ki niso ujeti v čem podobnem?

Ki niso na tej točki,

točki isti?

patricija_c

RAjko      Jerama

Poslano:
22. 01. 2023 ob 21:17

Čeprav si Patricija (pozdravljena), to ni neka pat pozicija.

Nisi edina, ki se je srečala s to nadlogo.

Včasih je kdo fizično nesvoboden, denimo v zaporu,

notranje pa ne izgubi svobode in je še veliko svobodnejši (denimo Aurobindo, Gandhi)

od večine ljudi, ki so fizično svobodni , a so ujetniki svojih misli.
Pred sabo imaš nalogo.
Najbolj se pa utegneš začuditi, ko boš spoznala, da si večno bila svobodna,
a vendarle si se ujela na čudne limanice (kozmične) iluzije.


Srečno

Zastavica

Nada

Poslano:
23. 01. 2023 ob 07:29

Težko je premagati težke misli. A že pisanje pesmi je en mali korak v pravo smer. Sicer pa je pesem napisana v premislek nam vsem.

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

patricija_c
Napisal/a: patricija_c

Pesmi

  • 22. 01. 2023 ob 18:51
  • Prebrano 174 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 62.9
  • Število ocen: 2

Zastavica