Prevod dela: U SAZVEŽĐIMA PRSTIJU

Avtor izvirnika: Jelena Stojković Mirić

V SOZVEZDJIH PRSTOV

V okenskih šipah sva gledala kako najina obraza postajata ednina,
okrog najinih obrisov pa so se lasje prepletali kot venci španskega bezga.
Učil si me kako se ima rad trepetlike in kostanje
vedoč, da pod pazduho nosim hraste in črne topole.

 

Z barvami iztisnjenimi iz jesenskih palet
sva poslikavala praznine
na čisto drugih koncih sveta
potem bi v sozvezdjih prstov
gledala kako se ljudje čudijo
slikam na epidermi slapa
kako se v gozdovih kot til spuščajo od zgoraj.
Opazovalci so vse to pripisovali nadnaravnim pojavom,
lokalnim slikarjem,
ko sva se midva kopala v Moneevih Lokvanjih
šepetala ob Mileninih svetilkah.

Imela sva prekrivalo iz vilinskih kril,
vzglavnike in posteljo iz mahu,
zavese iz bršljana.

Vodo sva pila iz starodavnih vodnjakov
in bila sita in lesketajoča
kot rosa, ki bi nama prihajala na obisk
pogrinjajoč pred naju dolgo travnato stezo
posuto z ribezovimi cvetlicami.

Majhne breze so poganjale v najinih dlaneh
in pele pesmi o nepozabnem.

Podaril si mi slike, ki so jih zimske balerine poslikavale na oknih
preden sem se zbudila.

Sončnice so najin mrak in svetilka v kotu sobe,
najin dežnik, če se nama zahoče v trenutku.

Rastla sva z melodijami
in komponirala najine sanje
v lahkotnem mimohodu
sprehajajoč se po mestih in skrivnih krajih.
Note so padale z najinih hrbtov.
Ob povratku sva jih pobrala in iz njih naredila topli hlebec.
V očeh sva brala najnežnejše verze,
nenavadne in zapomnljive v hipu.

Potem si odšel v tišino in zaklenil vrata
kar tako kot potres in nenadno prebujenje vulkana.
Zazdi se mi v nočeh, ko se sliši dihanje mahu,
da slišim ključ v daljavah.

Ne iščem te več, spoštujem tišino.
Ne zahajam v labirinte vprašanj
le občasno žejam po starodavnem.
Zamika me naš kruh.
Premetavam po omarah, iščem,
toda ne najdem vilinskega prekrivala, vzglavnika iz mahu.

Imam polno vrečo.
V snu sanj
so v njih beli konji
najini prvi sosedje.

Še jih slišim kako tiho gredo mimo, da naju ne bi grobo zbudili.

Vedeli so, da zjutraj v najinih dlaneh rastejo majhne breze.



Pripomba: Milena Pavlović Barili, slikarka in pesnica

JUR

JUR

JUR

Poslano:
23. 11. 2022 ob 22:10

Zastavica

Dejan Bosil

Poslano:
24. 11. 2022 ob 12:52
Spremenjeno:
24. 11. 2022 ob 12:54

Pozdravljen, Jur


zelo lep prevod, edino mislim, da je tukaj avtorica mislila dvojino:

još čujem kako tiho prolaze da nas ne probude grubo

tako da je moje skromno mnenje, da bi moral biti prevod tako:

Še jih slišim kako tiho gredo mimo, da naju ne bi grobo zbudili.


Lep pozdrav, Dejan Bosil


Zastavica

Jelena Stojkovic Miric

Poslano:
24. 11. 2022 ob 20:15

Hvala Jur! Veliko hvala i mala molba, fali početak pesme da se prevede:


Na oknima smo gledali kako naša lica postaju jednina
oko naših obrisa kosa nam se preplitala poput niski jorgovana.
Učio si me kako se vole jasike i kestenovi
znajući da pod miškom nosim hrastove i jablanove.

 

Ostalo je sve divno.


Lp

Jelena


Zastavica

Jelena Stojkovic Miric

Poslano:
25. 11. 2022 ob 01:30

Veliko hvala. 

Lep pozdrav.


Zastavica

JUR

JUR

Poslano:
25. 11. 2022 ob 10:05

Dejan,

hvala za pripombo. Sem popravil.

Lp

JUR


Zastavica

JUR

JUR

Poslano:
25. 11. 2022 ob 10:11
Spremenjeno:
25. 11. 2022 ob 10:12

Jelena,

ne znam kako mi je uspjelo izgubiti prvu kiticu kad sam kopirao

pjesmu iz portala na svoj računar.  Naslov i ostali dio teksta je prekopiran, a prva kitica nije (???).

No prekopirao sam i preveo i prvu kiticu pa se nadam

da je sada sve u redu.

Srdačan pozdrav!

JUR

Zastavica

Jelena Stojkovic Miric

Poslano:
25. 11. 2022 ob 19:42

Jur, kad sam je objavljivala meni se desilo da ostane pesma bez tog prvog dela. Onda sam išla opet na uredi. Sve je to trajalo 2 minuta. 

Izgleda da nije htela u pesmu: )

No sve je sad u redu.

Beskrajno hvala na prevodu.


Srdačan pozdrav.

Jelena


Zastavica

Komentiranje je zaprto!

JUR
Napisal/a: JUR

Pesmi

  • 23. 11. 2022 ob 22:07
  • Prebrano 167 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica