Zvečer
Gledam zvezde.
Iz osamljene sobe sredi mesta.
Gledam, kako potuje osvetljena cesta
skozi glasno noč.
Vsaka je unikatna.
Ko drugače sveti.
Lepo bi bilo katero ujeti,
da lahko bi zmeraj tako žarela.
Zato naprej strmim.
Skozi prašno steklo.
Saj tako se srce ne bo opeklo,
ko gledam le mestne luči.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Amoris
- 01. 11. 2022 ob 22:10
- Prebrano 280 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 9.72
